Dan 15: La Paz

Zjutraj se z avtobusom odpravimo na ogled milijonskega La Paz-a. Najprej se dvignemo na razgledno točko (mirador), da zaobjamemo mesto še z vzhodne strani (vanj smo prišli z vrha, z El Alta na zahodni strani). Pogled je impresiven – nagnetene hiše po dolini in strmih pobočjih. V daljavi se vidijo gor, med njimi dominira Ilimani nad La Paz-om s tremi vrhovi in 5.400 m višine. Na SZ se vidi gora Huayna potosi (cca 6.000 m) pokrita s snegom.

Za tem se spustimo v mestno jedro, na glavni trg, ki so ga sredi 16. stol. na kraju prvotne inkovske naselbine pozidali Španci. Ogledamo si osrednji trg Plaza Murillo s katedralo in številnimi vladnimi stavbami. Na majhnem prostoru se gnetejo cerkev Nuestra señora de la Paz, parlament (poleg njega delajo novega), predsedniška palača ter nova rezidenca Eva Moralesa.

Z avtobusom se nato odpeljemo po navzdol po dolini/ kanjonu v Mesečevo dolino. To je del doline z nenavadnimi geološkimi strukturami iz sedimentnega rumeno-sivega peska, ki ga spira voda. Pri tem nastanejo vertikalne strukture, za katere je Neil Armstrong (prvi človek, ki je leta 1969 stopil na Luno) rekel, da so podobne tistim na mesecu.

Vrnemo se v središče La Paza. Za lepši pregled nad mestom se odpeljemo z gondolsko žičnico (teleférico) na rob doline, v kateri je La Paz, torej na El Alto (4.000 m), od tam z drugo po robu doline in se nato s tretjo spustimo nazaj v mesto. La Paz ima 10 takih gondolskih žičnic avstrijskega proizvajalca DoppelMayer. Te predstavljajo »arterije mesta« in nadomeščajo običajno podzemno železnico saj omogočajo hitro in poceni premikanje po vertikalah mesta, kar s podzemno ni mogoče. Cena karte 3 Columbiane (četrt EUR).

Proti hotelu se nato odpravimo peš in spotoma obiščemo slikovito indijansko tržnico Mercado de las Brujas (tržnica čarovnic), kjer prodajajo najrazličnejše domače izdelke in pridelke. Med njimi so posušeni pred porodom splavljeni mladiči lam, ki jih uporabljajo kot zahvalno darilo bogovom ob najrazličnejših priložnostih. Ogledamo si še baročno cerkev San Francisco. Na poti proti hotelu se ustavimo na kosilu v restavraciji hotela La casona, od frančiškanske cerkve desno navzdol. Po kosilu odidemo na krajši počitek v hotel.

Pod večer se z Bredo sprehodiva do trga pred cerkvijo San Francisco, kjer se zbirajo in zabavajo tako domačini kot turisti in ker sva tam ravno pravi čas, se v njej udeleživa tudi sv.maše.

Pogled na ozko središče La Paza z nekaj stavbami v zapadnjaškem stilu.

Nove stavbe La Paza so le v strogem centru , preostalo je drugačno.

Stari bolivijski parlament, iz katerega so večkrat vrgli skozi okno truplo kakšnega predsednika države. Nazadnje leta 1946, ko so italijanskem vzoru kot Mussolinija, obesili predsednika države kar na trgu pred parlamentom.

Središče La Paza s stolpnico, ki si jo je kot nov bolivijski parlament, dal zgraditi nekdanji predsednik Evo Morales.

Z bolivijsko zastavo v nahrbtniku sem bil zanimiv za lokalno novinarko.

Glavno prevozno sredstvo v La Pazu so majhni avtobusi.

El Alto -na robu doline, v kateri je La Paz.

Pogled na La Paz s planote El Alto.

Pogled iz gondolse žičnice na strnjeno naselje hiš na bregu doline, ki so ga popestrili z barvami in razbili enolično opečnato podobo neometanih hiš.

Pogled iz gondole na kontrast med pobarvanimi in neometanimi hišami.

Hiše na robu kanjona La Paza se bodo kmalu zrušile v dolino.

Vodne ujme odnašajo zemljo, na kateri leži La Paz. Oblast hiti popravljati škodo.

Pokopališča v La Pazu so stavbe, v kateri dobiš “apartma” za pet let. Nato te morajo odnesti. Kam?

“Mesečeva dolina” iz drugega zornega kota.

“Mesečeva dolina” – strukture iz rečnih usedlin, ki jih na koncu doline, v kateri leži La Paz, izpira dež.

Nad “Mesečevo dolino” na koncu doline mesta La Paz.

“Ko bi se le kaj dalo odnesti domov ob že polnem kovčku”. Na indijanski tržnici Mercado de las Brujas, kjer prodajajo domačo robo.

Ulićna prodajalka v La Pazu.