Dan naj bi bil oblačen, bi pa je kar precej sončen in lep za hojo. Ker sva začela zgodaj, sva naredila nekaj “zlatih” posnetkov. Pot se je vila od vasi do vasi med žitnimi polji in vinogradi, pa tudi po cestah: Sansol, Torres del rio, Viana. Polja so posejana s pšenico, ječmenom, ovsem, bobom, grahom. Vsako prispeva svoj delež v barvni paleti zelenorumenih barv. Vinogradi so ravno po cvetenju in v fazi bujne rasti. Večina je zelo urejenih, čeprav v njih ni videti veliko ljudi.
Ustavila sva se v mestecu Viana z lepim in starodavnim mestnim središčem. V njem kraljuje cerkev Sv.Petra. Pred njenim vhodom je plošča sinu papeža Borgije, Cezarju Borghiji, ki je okoli leta 1.520 umrl v dvoboju blizu Viane.
Proti koncu poti zapustiva pokrajino Navarro in v predmestju Logrona vstopiva v pokrajino Riojo. Namestiva se v hotel Charlton Rioja, se urediva in pripraviva na srečanje s kolegom Miguelom. Doma je iz Logrona, srečala pa sva ga leta 2019 na Caminu. Povabil naju je na ogled mesta in večerjo.
Dve stvari moram omeniti iz poti: na veliko presenečenje naju je začela prehitevati lepa mlada Francozinja, ki je s svojo pojavo izstopala od drugih romark/pohodnic. Oblečena je bila v lepo, svežo rožnato obleko. Druge punce in dame hodijo namreč v pajkicah. Bila je brez ličil, z naravno barvo las, brez tatujev, skratka naravna. Iz nje je izžarevala preprostost in toplina. Okoli vratu je nosila medaljon Matere božje. Drugo presenečenje je starejši uglajen gospod, ki je ob poti igral na kitaro ušesom prijetno špansko klasično glasbo.
Nama je pa današnji dan dal tudi izkušnjo, ki jo bova upoštevala v nadaljevanju hoje. Romarje/pohodnikov je več kot prejšna leta, nekateri hodijo tudi v skupinah. Člani skupine se pogosto med seboj glasno pogovarjajo. Nekatere to moti. Tudi midva sva ta dan na glas premlevala o ppropadu Rima zaradi nemorale, uživanja in izgube vrednot, pa o novejših negativnih dogajanjih v slovenski in hrvaški družbi. Pa naju je ena od pohodnic posredno opozorila, da precej govoriva in da bo šla raje naprej pred naju.
Pod večer smo si z Miguelom ogledali stari del mesta Logrono: mestno hišo, parlament pokrajine Rioje, teater, knjižnjico in najlepši hotel v mestu, ki je preurejena stara pošta. (Ma je bilo treba tam pa tam malo poskusit kakšno vino). Za kratko molitev smo vstopili tudi v katedralo SSv.Mariji. V predelu, kjer so bari in restavracije, smo poskusili na plošči pečene šampinjone, ki so tudi edini produkt tega lokala. Ljudi pa, da je lokal premajhen in so stregli kar skozi okno. Večerjali smo v imenitni restavraciji Asador El Tahiti (Calle del Laurel, Logroño), kjer je po tarta de patatas z jajci, solato z jastogom. Na koncu je na krožnikih pristala tudi dobra chuleta (beri: čuleta).
Zvečer nama je kolega Miguel dostavi v hotel še jogurte, ki jih nisva uspela kupiti med ogledom.
Drago Rudel na popotovanjih 