Noč je bila glasna, saj so do pol petih zjutraj v Lorci imeli veselico na glavnem trgu, tako da sva zjutraj z veseljem vstala ob 5h in ob 6:20h že zapustila alberg. Še prej sem pripravil potovalko s stvarmi, ki jih na poti ne potrebujeva, da jih bo na najino naslednje prenočišče v Los Arcosu dostavila služb Correos. Obetal se je delno oblačen dan, ki pa se je kasneje preobrnil v delno sončnega, kar se je zvečer poznalo na obrazu in na opečenem nosu. Jutro hladno in lepo, dan se ježe naredil, midva pa odločena, da v osmih urah prispeva v Los Arcos.
Pot se je vila med žitnimi polji posejanimi s pšenico, ječmenom, lečo ali bobom. Nekaj boba spraviva na varno v želodce. Ponekod so ogromne njive namenjene pridelovanju špargljev.
V prvo vaico po Lorci, Villatuerta, oddaljeni le 5km prispeva prezgodaj za kavo. Tudi v 9km oddaljeni Estelli je so bari še zaprti.
Pri slavni vinski kleti (bodegi) Irache si natočiva požirek vina, ki zastonj priteče iz kleti.
Na razpotju se letos odločiva, da greva v smeri, ki pelje skozi krasno vas pod stoščasto goro z imenom Villamayor de Monjardin. Do tja pelje cesta gori-doli-naokoli, vendar si je vredno ogledati okoliške na novo postavljene vinograde, krasno romansko cerkev iz 12.stoletja. Maše za romarje nimjo, župnik bo prispel v vas đele ob 3h popoldne. Usedeva se za kosilo v baru blizu cerkve, kjer izpostaviva svoje mokre srajce soncu, sam pa si privoščiva pivo in kosilo. Nevede naročiva prav dober polnjen in pečen telečji zrezek “cachopo”.
Nadaljujeva ločeno, saj sem sam odšel poslikt alberg, v katerem sva leta 2012 prespala z ženo Bredo, Ivo pa jo je mahnil proti Los Arcosu. Na poti spregovorim z dvema Izraelcema. Izkaže se, da sta oče in sin, Amit in Guy Barack, ki sta pričela Camino na predlog starejšega sina, ki ga je prehodil že pred leti. Z atom sva hitro ugotovila, da delava na sorodnem posročju medicinske opreme in storitev, zatoje bil pogovor zelo izčrpen.
Nekje na pol poti do cilja me nekdo pokliče iy poraščenega roba makadamske ceste. Bil je Ivo, ki se je usedel za počitek in osvežitev pod borovcem. sadje pa sem nosil jaz.
Malo mi ngajajo vložki v čelju, ki se premaknejo in mi pritiskajo v podplat. Po nekaj km hoje sem se usedel ob njivi, kjer je ravno počivalo že gospa z nahrbtnikom na vozičku. Povedala je, da je Aster iz Nizozemske in da je prehodila že 2.000km, kakih 700km ji paše ostaja.
Z ivotom se dobiva na glavnem trgu v Los Arcosu, kjer se najprej odžejava s pivom ter pokramljava s sosedi pri mizi. Ves čas najine hoje sva zanimiva za druge romarje, ker imava za sabo že več Caminov.Pridno jim pošiljava povezavo do Ivotovega filma o svoji 3.000km dolgi hoji iz Splita do Finisterre.
Sobo imava v privatnem apartmaju, s katerim sva zadovoljna. Opraviva tuširanje in pranje mokrega perila. Ob 5h greva v cerkev Sv.Marije na glavnem trgu k maši, ki pa je bila za domačine že ob 13h. S tem je lokalni duhovnik že opravil svojo obveznost v tem mestu, za romarje pa nimajo posebne maše.
Večerjava nekoliko izven mesta v restavraciji ob mestnem stadionu. Tokrat naročiva mesno paello, ki je za Ivota prva v življenju, kljub temu, da je že devetič na Caminu. Zraven popijeva steklenico belega vina iz vinograda, ki sva ga gledala dopoldne v Villimayor ter šest steklenic mineralne vode.
Drago Rudel na popotovanjih 