Dan 30: Larrasoaña -Zariquiegui (27km)

Prenočišče: Albergue de Zariquiegui, www.alberguedezariquiegui.com  nov, privaten, prijazna družina, prevleke, priporočam (10EUR)

Po precej hrupni večerji in malo več popitega vina smo se zjutraj skoraj vsi pobrali že do 6h proti Pamploni. Vreme odlično, jasno, ne premrzlo. Zjutraj je ob tej uri že toliko svetlo, da na odprtem ni potrebno imeti prižgane baterije, vključim jo le, ko je treba poiskati smerokaz. Pot sem nadaljeval po na levi strani doline v smeri Pamplone. Gre sicer navzgor in navzdol, vendar je bila prijetna. Občasno sem se spustil do reke Ebro, ki teče skozi Pamplono. Že pred Pamplono se Camino v Villavi vključi v urbani del in ga zapusti šele po Zizur Menorju na drugi strani Pamplone. Ves čas sem hodil sam, le tam pa tam sem nagovoril kakega od pohodnikov. Na poti sem prepoznaval posamezne podrobnosti na poti, mostove, alberge, kjer sva spala z Bredo itd. Pamplono sem samo prehodil, saj sem bil v njenem središču pred štirimi dnevi in pa seveda pred petimi leti. V Zizur menorju sem opravil servis (radler = clara, nogavice, maža, novi flajštri, magnezij) za nadaljnje 2-3h hoje.
Izven mesta se je začela pot vzpenjati proti prelazu Alto de Perdon (Vrh odpuščanja). Sonce se je uprlo točno v buče sicer redkih vztrajnejših pohodnikov. Jutranji val iz Pamplone je bil namreč že mimo, prihajali smo tisti z že opravljenimi okoli 20km poti. Ker sem dobil informacije, da je mogoče prespati pred prelazom, sem se odločil da prenočim v majni vasici Zariquiegui na pobočju, kake pol ure pred Alto de perdon. Vasica je dobro izhodišče, da bom lahko jutri zjutraj gledal sončni vzhod na prelazu.
Pa še o umiranju na poti – danes videl vsaj dva križa postavljena umrlim na njihovem zadnjem Caminu. Umirajo romarji/pohodniki iz celega sveta: Brazilije, Koreje, Nizozemske, Belgije….
In moje noge – so se umirile, tablet proti bolečinam ne jemljem več. Novih žuljev ne dobivam (pridno mažem z vazelinsko kremo – nesite s sabo veliko Smrekovita!), stari večslojni žulji na petah pa še pečejo kljub mazanju z ustrezno mažo. Nogavice menjam takoj, ko začutim, da so mokre, tudi dvakrat na dan v 7h-8h. Ko je teren dalj časa raven, obujem na desni nogi zgolj eno nogavico, da je v čevlju več prostora in da čevelj ne pritiska na mezinec. S izkušnjo, kako je treba poskrbeti za noge po tuširanju, zvečer in zjutraj, bom lagodno pridrsal do konca.
V albergu nam streže simpatična najstnica, hči lastnikov, z imenom Africa-8h. Točno, Africa, in pravi, da jih pozna še nekaj z enakim imenom. Pri strežbi ji gre vse narobe, ker se šele uči, pa potem nerodnost premosti s prijaznostjo.

Jutro na vasi na poti proti Pamploni

Tujce je potrebno informirati: “To ni Španija! (To je Baskija)”

Vasica Galar nad polji pod pobočjem hriba, na katerem je Alto de perdon

Kontrasti na poti iz Cizur menorja proti Zariquiegui

Vetrnice nad Zariquiegui in polja pod njim

Nekateri počivajo za večno, drugi le za kratek čas. Na poti umirajo romarji/pohodniki iz celega sveta: Brazilije, Koreje, Nizozemske, Belgije…