Sv.Jakob je zavetnik Španije, na god Sv.Jakoba pa je v Galiciji nacionalni praznik. Ob tem priredijo slavnostno mašo, ki pa ima še politični pridih – pokazat se pridejo vsi politiki, predsednik parlamenta sedi na častnem mestu pred oltarjem, okoli oltarja pa je vse rdeče škofov in duhovniko. Udeležili smo se maše ob 10:15h, vstop v katedralo pa so zaprli že pol ure prej. Tokrat smo bili pravočasni! Mašo sta zaznamovala dva govora: govor predsednika galicijskega parlamenta (trajal 25 min ob prošnjah za vse potrebe) in škofov govor za njim (trajal 10 min). Po maši smo se Ivo, Stipe in jaz poslovili od Lučota (ki še en dan čaka svoj avion za domov) in jo nato ucvrli v avto ter proti Pamploni (700km) z Ivotovim Nissanon.
Na poti smo se ustavili v Melide, da pri Ezequielu, da poskusimo hobotnico na galicijski način (pulpo a la gallega). Pojedli smo jo tako hitro, da še uživati nismo utegnili, ker je Ivo pač želel naprej.
Na poti smo se ustavili v vasici Berciano pri Sahagunu, kjer se je ustalil Hrvat Franko. Camino mu je spremenil življenje: doma je pustil vse in začel novo življenje s Španko, ki jo je spoznal na Caminu. Imata sina in bar in živita z romarji/pohodniki.
Po 700km smo prispeli v Pamplono, kjer smo tudi prespali: Ivo in Stipe v hotelu Tres reyes (tri zvezdice), sam pa sem poiskal alberg (za 10x nižjo ceno) blizu glavne cerkve v središču mesta (Albergue Jesus y Maria).