Prenočišče: Samostanski alberg v Roncesvalles, dober, urejen, vse plačaš.
Dan smo z Ivotom in Stipetom v Pamploni, kjer smo se ob 6:30h naložili v Nissana in se usmerili proti francoski meji in Saint Jean Pied du Port-u, kjer sem nameraval pričeti s hojo. Ivo mi je naredil še nadaljnjo uslugo in me peljal v Saint Jean, sicer bi moral uporabiti Nejca, da bi prišel iz Tolose in me zapeljal na moje izhodišče za prečkanje Pirenejev (zanj cca 300km).
Nekaj po osmi uri smo bili v Saint Jeanu in nameravali pozajtrkovati. Pa nam ni šlo dobro, saj je bila starejša gospa v baru, kjer smo se usedli bolj praznih rok. Privoščila nam je kavo, malo francoske štruce in nekaj masla. Podprli smo jo z 18EUR. Sledilo je poslavljanje: Ivo in Stipe domov, jaz pa čez Pireneje na prvo od 6-tih etap za prej preskočenih 130km Od Saint Jeana do Los arcos-a. Slovo smo opravili po moško, na kratko – saj vsak zmore svoje.
Po kratkem obisku v cerkvi sem se podal čez most in nato v hrib. Vzpon je trajal 6h, nato še spust Z vrha v Roncesvalles nadaljnjih 1,5h. Ves čas vzpona je bila megla, takoj po prehodu vrha pa je posijalo blago sonce. Na poti se je veliko dogajalo: megle, travniki, ovce, konji, ob cesti počivajoči pohodniki itd. Vmes kratki pogovori in vzpostavljanje prvih povezav za kasnejše stike v dolini. Ena od pohodnic je bila posebej zanimiva: Frnaciska iz Berna, ki je prehodila Camino iz Berna do Finistere in nazaj. Zdaj bo naredila še severni Camino (Camino del norte). Povedala je, da je hoja po Caminu nazaj veliko bogatejša kot v običajni smeri, saj pohodnike vidiš v obraz, ko jih srečaš. Je osteopatinja(?) in študira človeško telo in njegovo obvladovanje.
Alberg v Roncesvalles mi je bil znan že od prej (2011 z Bredo), zato sem se počutil kot doma. Tokrat sta presenetila dva hospitalerosa iz NL, ki sta mi vso perilo oprala in posušila za 3.5EUR (običajna cena valbergih ježe narastla na 4+3EUR). Na večerji v bližnji restavraciji Posada (bon moraš vzeti v albergu) sem prisedel k dvema Francozoma, ki sta bila prvi dan na Caminu in sta zato hvaležno vpijala vse s Caminom povezane informacije.
Zgolj v vednost in razmišljanje: nad mano se je na pogradu v albergu naselil Thobias iz Nemčije, fant cca 28 let, ki pa ga je pot po avtomobilski cesti od Saint Jeana do Roncesvallesa (torej ne prek vrha) tako zdelal, da se je odločil, da gre naslednji dan z avtobusom do Pamplone in nato naprej. No, kako je torej s fizično sposobnostjo mladine?!
Drago Rudel na popotovanjih 